Gorenjska. Pokrajinsko pestra, alpska regija z značilno kulturo krajino in bogato zgodovino. Je regija prepleta naravne in kulturne dediščine, malih tradicionalnih obrti in sodobnih, v svet usmerjenih podjetij. Zelena, povezana in pametna regija, prijetna za bivanje in privlačna za obiskovanje.
Gorenjska regija zavzema severozahodni del Slovenije. Na severu se prek gorske verige Karavank povezuje s koroško regijo v Republiki Avstriji, obema se na skrajnem severozahodu priključi regija Furlanija Julijska krajina v Italiji. Razvojno se povezuje z osrednjeslovensko regijo na jugu, savinjsko regijo na vzhodu in goriško razvojno regijo na zahodu.
Gorenjski glavno veduto predstavlja alpski svet. Osrednji nižinski del, ki je del Ljubljanske kotline, povezuje visokogorje Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp ter Škofjeloško hribovje. Slikovita podeželska naselja in mestna središča so dobro povezana z mrežo lokalnih in državnih cest ter z Gorenjskim kolesarskim omrežjem. Železniški koridor in osrednje slovensko mednarodno letališče Jožeta Pučnika Ljubljana poleg avtocestnega koridorja dodatno prispevata k dobri dostopnosti in prometno ugodni legi.
Gorenjska statistična regija je z 2.137 km2 šesta največja regija v Sloveniji in predstavlja 10 % ozemlja Slovenije. Povprečna gostota poseljenosti je 98,4 prebivalcev na kvadratni kilometer in je izrazito neenakomerna. Januarja 2023 je v regiji živelo 210.188 prebivalcev, njihova povprečna starost je bila 43,4 leta (vir: SURS). Prebivalstvo je do leta 2020 vseskozi naraščalo, v zadnjih dveh letih je značilno upadanje števila prebivalcev, tako zaradi negativnega naravnega kot tudi selitvenega prirasta (vir: SURS).
V regiji je 18 lokalnih skupnosti: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Gorenja vas-Poljane, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica. Največ prebivalcev ima mestna občina Kranj (57.171 oziroma 27,2 % vseh na Gorenjskem), sledijo občine Škofja Loka, Jesenice in Radovljica, vsaka s približno 10 % Gorenjcev, najmanjša je občina Jezersko, v kateri je januarja 2023 prebivalo 671 ljudi (vir: SURS). Regijsko središče je Kranj, ki je tretje največje mesto v Sloveniji.
Gozdovi, vodna sila in drugi naravni viri so v 19. stoletju pripomogli, da se je v regiji iz obrtniških delavnic in fužin pričel pospešen industrijski razvoj. Mesta od Jesenic, Kranja, Tržiča in Škofje Loke so bila prek Ljubljane in Celja povezana v t. i. industrijski polmesec. Konec 80. let se je pričela industrijska kriza, mnoge tovarne so svojo proizvodnjo zaustavile, druge so uspele s prestrukturiranjem. Po osamosvojitvi Slovenije se je ponovno prebudil podjetniški duh. Leta 2021 je bilo v regiji 21.300 podjetij, stopnja delovne aktivnosti je 71,1 %, kar je nad slovenskim povprečjem (vir: SURS).
Kar 40,2 % regije leži nad 1000 m nadmorske višine, 44,3 % (946 km2) obsegajo območja NATURA 2000, 24 % (508 km2) je zavarovanih območij narave, vključno s Triglavskim narodnim parkom (vir: SURS).
Gozdne površine predstavljajo 68 % Gorenjske, 19 % je kmetijskih površin, 4,5 % pozidanih, ostalo so območja voda, neporasel visokogorski svet in druga nerodovitna območja (vir: MNVP).
Ali ste vedeli?
- Leta 2022 je bilo na Gorenjskem 89.924 delovno aktivnih prebivalcev, od tega jih je 33 % odhajalo na delo izven regije, kar 20,5 % (18.440) v Ljubljano (vir: SURS).
- Leta 2018 je bilo na Gorenjskem načrpanih 18.499 tisoč m3 podzemne vode (vir: SURS).
- Preko Gorenjske poteka 79 km železnice in 3.211 km javnih cest (vir: SURS).
- Leta 2022 je bilo v turističnih nastanitvenih obratih na Gorenjskem opravljenih 3,6 milijona nočitev turistov, 78 % s strani tujih turistov (vir: SURS).
- Na terenu je bilo leta 2023 postavljenih več kot 500 usmerjevalnih tablic na skupno 640 kilometrih kolesarskih povezav Gorenjskega kolesarskega omrežja.
