Zelene rešitve za manj degradiranih in opuščenih območij na Gorenjskem

Naravne danosti Gorenjske, predvsem majhen delež uravnanih površin in pomanjkanje prostora za različne dejavnosti so od nekdaj pogojevale razvoj naselij, katerih prebivalci so skrbno čuvali najboljšo kmetijsko zemljo. Kljub prizadevanjem lastnikov zemljišč so nekatere pozidane površine postajale slabše izkoriščene, degradirana in opuščena območja so nastajala tudi znotraj podeželskih območij.

Neurejene zelene površine, deli vasi in vaških jeder, ki jih pestijo pomanjkanje vsebin in opuščanje dejavnosti, kazijo podobo krajinskega ambienta, slabšajo kakovost življenja in kakovost doživljanja, zato je treba še posebej odgovorno načrtovati investicije in njihov razvoj na podeželju usmerjati prav na obstoječe pozidane površine.

V projektu ZELENE REŠITVE, ki je bil delno financiran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, se je v želji po urejanju podeželskega prostora povezalo osem partnerskih organizacij. V projektu so tako sodelovali Regionalna razvojna agencija – BSC Kranj kot vodilni partner, Kulturno društvo prostoRož, Javni zavod Triglavski narodni park, Turizem Bohinj, Občina Bohinj, Občina Jesenice, Občina Cerklje na Gorenjskem in Občina Naklo.

Vodja projekta Barbara Špehar iz Regionalne razvojne agencije – BSC Kranj je ob zaključku projekta poudarila, da »je pri urejanju javnih površin pomembno tudi vključevanje javnosti. Ker so javne površine namenjene prebivalcem in obiskovalcem, je nujno, da so ti aktivno vključeni v proces prenove, saj je le tako končna ureditev narejena po njihovi meri in željah, s čimer je dosežen tudi namen revitalizacije – urejene površine »živijo«, prebivalci in obiskovalci jih pogosto in z veseljem uporabljajo, društva organizirajo prireditve, naselja pridobijo na kakovostni ponudbi in izboljšani podobi.

Lep primer vključevanja lokalnih prebivalcev v proces prenove je bila priprava načrta oživitve Triglavske ceste v Bohinjski Bistrici. Pet revitaliziranih območij v gorenjskih podeželskih naseljih – trg pred kulturnim domom v Stari Fužini z novim informacijskim centrom, vaški trg na Blejski Dobravi, otroški igrišči v središču Cerkelj na Gorenjskem in v Češnjevku ter območje opuščenega kraka nekdanje hitre ceste v Bistrici – pa predstavljajo dobre prakse ureditve opuščenih ali degradiranih območij, ki temeljijo na spoštovanju lokalnih vrednot. Vsi navedeni primeri so nastali ali bili dokončani prav s pomočjo projekta ZELENE REŠITVE.«

 

Tudi v manjših naseljih izven večjih urbanih središč, kljub hitremu razvoju novih oblik dela, kulturnega udejstvovanja in druženja, pogosto primanjkuje prostorov, ki bi služili kot kreativna in podjetniška stičišča. Priložnost za vzpostavitev teh prostorov predstavljajo tudi degradirana industrijska območja in eden takšnih območij je širše območje železniške postaje v Bohinjski Bistrici ob Triglavski cesti. Neprofitni urbanistični studio prostoRož je pripravil celovit načrt revitalizacije območja ob železniški postaji, izdelal načrt prenove nabrežja Belice in skupaj s prebivalci izvedel kratkoročno programsko revitalizacijo Gradbene (območje nekdanjega Gradbenega podjetja Bohinj).

Predstavitev izvedenega projekta “Oživitev Triglavske ceste v Bohinjski Bistrici” se nahaja na tej povezavi. 

Širše območje železniške postaje v Bohinjski Bistrici ob Triglavski cesti predstavlja prostor, kjer se lahko razvijejo novi prostori za mlade podjetnike in kreativce. Triglavska cesta je že od 19. stoletja, ko se je tam odprl bohinjski železniški predor, pomembno območje za naselje in širšo regijo. Ta potencial ohranja tudi danes, vendar je potrebna oživitve in prostorske ter programske prenove.

Izhodiščna ideja za oživitev Triglavske ceste je občinski načrt, da območje postane novo prometno vozlišče. ProstoRož je pripravil prostorsko preveritev preureditve Triglavske ceste, kjer bi se glavno avtobusno postajo umestilo ob železniško postajo, kjer že danes deluje tudi večje parkirišče. S to potezo bi se Triglavsko cesto uredilo kot novo vstopno točko občine, s tem pa večjo vidnost in veljavo pridobi tudi širše območje. Poleg tega je ProstoRož izdelal tudi načrt prenove nabrežja Belice, ki vključuje prenovo zaščitenega kostanjevega in topolovega drevoreda, postavitev nove urbane opreme in sanacijo profila ceste.

Občina Bohinj je v okviru projekta urejala središče vasi Stara Fužina; uredili so ploščad pred Kulturnim domom, zagotovili nove zelene površine s hortikulturno ureditvijo in urbano opremo, kar odslej omogoča bolj kakovostno druženje v centru vasi; postavljen je bil tudi manjši objekt – nova informacijska točka. Pri opremljanju omenjene točke je kot partner sodeloval tudi Turizem Bohinj, saj so skladno z aktom o ustanovitvi upravljavci turistično informacijskih točk in so v upravljanje prevzeli tudi to novo točko. Kot poudarjajo, je Stara Fužina s postavitvijo centra dobila sodoben informacijski center, ki je pomembna pridobitev tako za prebivalce kot obiskovalce Stare Fužine in okolice.

Prijavite se na naše e-novice!