Kaj prinaša 5. paket protikoronskih ukrepov

Peti paket ukrepov za omilitev posledic pandemije (#PKP5) je z objavo v uradnem listu dne 23. oktobra 2020, naslednji dan stopil v veljavo. Peti paket ukrepov v ospredje postavlja zaščito delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb s COVID-19. Zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.

V nadaljevanju posebej navajamo splošne ukrepe, pomembne za gospodarstvo.

 

SAMOZAPOSLENI

  1. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 1.100 EUR

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona. Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če ni posloval v celotnem letu 2019 oziroma 2020, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 ni posloval, je do pomoči upravičeni tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 EUR na mesec za mesec oktober, november in december 2020. Ukrep velja od 1. oktobra do 31. decembra 2020, vendar ga lahko Vlada RS s sklepom, najkasneje do 31. decembra 2020 podaljša za obdobje največ 6 mesecev. Izjava se odda na eDavkih za vsak mesec posebej ali za vse mesece naenkrat.

 

  1. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka

Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je

  • samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2
  • družbenik, ki je poslovodna oseba, in je zavarovan na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
  • kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.

Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec predloži vlogo v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni oziroma pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najpozneje do 31. decembra 2020. Ukrep velja od 1. septembra do 31. decembra 2020, vendar ga lahko Vlada RS s sklepom, najkasneje do 31. decembra 2020 podaljša za obdobje največ 6 mesecev.

 

DELODAJALCI

  1. Možnost podaljšanja subvencioniranja skrajšanega delovnega časa

PKP5 določa, da lahko Vlada RS ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa s sklepom, ki ga izda najkasneje do 20. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.

 

  1. Do ukrepov povračila nadomestil plač za čas čakanja na delo so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo prihodki v letu 2020 padli za več kot 20 % glede na leto 2019

PKP5 podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer najdlje do 31. decembra 2020. Vendar pa lahko Vlada RS ukrep s sklepom podaljša največ za obdobje 6 mesecev, vendar ne dlje kot do 31. julija 2021.

Se pa s PKP5 spreminjajo pogoji in sicer so do ukrepa upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20  % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Ostali pogoji ostajajo isti.

 

  1. Enkratno koriščenje bolniške do 3 dni brez zdravniškega potrdila

Delavec bo lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavec mora o odsotnosti pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti. V času koriščenja kratkotrajne odsotnosti, delavec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

Informacije o tej novi pravici in postopku uveljavljanja so objavljene na spletni strani ZZZS, na portalu za zavarovane osebe v povezavi: Več o novi pravici, postopku uveljavljanja in nadomestilu (za zavarovane osebe).

Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Informacije o postopku refundacije nadomestila plače pa so objavljene na portalu za zavezance v povezavi: Več o postopku refundacije nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela zaradi bolezni (za delodajalce).

Ta ukrep velja do 31. decembra 2020, vlada pa ga lahko ukrep podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

 

  1. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka

Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini plače kot bi delal v primeru:

  • Delavec, ki mu je bila odrejena karantena po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu.

 

Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove v primeru:

  • če se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu in mu je ob povratku ob prehodu meje odrejena karantena, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu,
  • če mu je bila odrejena karantena po stiku ali sumu stika z okuženo osebo, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca in
  • če ne more opravljati dela zaradi višje sile, zaradi obveznosti varstva otroka.

 

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda naslednjih osebnih okoliščin:

  • smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev, rojstva otroka, vabila na sodišče.

V tem primeru je delavec upravičen do nadomestila plače v višini do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače.

 

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve zakona, v kolikor delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo zakona oz. v osmih (8) dneh od pričetka odsotnosti delavca. Vlogo je možno vložiti do 31.12.2020. Izplačana nadomestila plač delavcem, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile zaradi obveznosti varstva ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V nasprotnem primeru mora prejeta sredstva v celoti vrniti.

 

  1. Testiranje na COVID-19, ki ga plača delodajalec za delavca, se ne šteje kot boniteta

Plačilu delodajalca za testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto. Ta ukrep velja do 30.06.2021, ki pa ga Vlada RS lahko podaljša še za obdobje 6 mesecev.

Povzeto po: ZAKON O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 (ZZUOOP) objavljen na: https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020152.pdf

 

Prijavite se na naše e-novice!