Že tradicionalni posvet Kadrovski izzivi, ki ga organizira Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj, v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje, Območno službo Kranj, GZS Regionalno zbornico Gorenjske in Območno obrtno-podjetniško zbornico Kranj, je privabil preko 40 predstavnikov podjetij, kadrovskih služb in strokovnjakov predstavniških organizacij. Osrednja tema letošnjega srečanja je bila: “Kako pridobiti in obdržati dober kader?”
S kadri imajo na Gorenjskem trenutno največ težav v gostinstvu, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu, drugih raznovrstnih poslovnih ter predelovanih dejavnostih. Delodajalci imajo pogosto težave z iskanjem kadra za poklice, ki so slabše plačani, fizično zahtevni in/ali za katere je značilen neugoden delovni urnik. Poleg navedenega je razviden tudi problem iskanja kandidatov za tehnične poklice, za katere so potrebna poklicno specifična znanja in za katere je težko na hitro usposobiti nov kader, ki (še) nima ustreznih znanj in izkušenj.
Jadranka Švarc, direktorica GZS Regionalne zbornice Gorenjska, je v uvodnem nagovoru izpostavila nujnost razumevanja gibanj na trgu dela tako s strani delodajalcev, delavcev kot države. Delodajalci trenutno najpogosteje iščejo delavce za gradbena in zidarska dela, preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, čistilce, strežnike, gospodinjske pomočnike, prodajalce, proizvodne delavce, skladiščnike, delavce na stroju, kuharje, natakarje in informatike. Poleg deficitarnega kadra že vrsto let sistematično primanjkuje tehničnega kadra: strokovnjakov IT, elektroinženirjev, strojnih inženirjev in inženirjev mehatronike.
Ukrepe aktivne politike zaposlovanja je zbranim predstavila Darja Škrjanc iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Kranj. Trenutni ukrepi, s katerimi država aktivno posega na trg dela in katerih poglavitni namen je odpravljanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, so: delovni preizkus, s katerim delodajalec preizkuša osebo na del. mestu najmanj 100 ur in največ 1 mesec, usposabljam.se 2024-2025, kjer delodajalec izvaja usposabljanje na delovnem mestu v trajanju 3 mesecev (ali 4 mesecev v deficitarnih poklicih), zaposli.me 2024, kje delodajalec prejme subvencijo za zaposlitev za najmanj 1 leto s polnim delovnim časom za določene ciljne skupine brezposelnih, učne delavnice plus ter javna dela.
Med druge spodbude za zaposlovanje, ki jih delodajalcem omogoča država, so tudi delna oprostitev plačila prispevkov za zaposlovanje starejejših, vračilo prispevkov za prvo zaposlitev ter davčne olajšave za zaposlitev določenih ciljnih skupin in invalidov. Delodajalci sicer že nekaj časa opozarjajo na težave z iskanjem ustreznih kadrov, stanje se v nekaterih panogah slabša, celo tako, da je po podatkih delodajalskih organizacij huje kot leta 2008. Pomagajo si s tujci, a se vztrajno praznijo tudi kadrovski bazeni bivših jugoslovanskih republik.
Ureditev zaposlovanja tujcev, izdajo dovoljenj za delo ter enotnih dovoljenj za prebivanje in delo je predstavil Miho Šepec iz Službe za pravne zadeve/izdaja delovnih dovoljenj Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Pri nas je trenutno 146.000 delovno aktivnih tujih državljanov, kar predstavlja že skoraj 16 % delovno aktivnega prebivalstva v državi. Med delodajalci se povečuje predvsem želja po zaposlovanju tujcev do 4. stopnje izobrazbe, predvsem tistih iz držav Zahodne Azije. Temu pritrjujejo tudi podatki, saj se število soglasij k ED najbolj strmo povečuje prav za delavce iz Bangladeša, Nepala, Indije in Turčije. Namen odločevalcev sicer ni, da postopki tečejo zelo dolgo, trenutno pa je novost enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga potrebuje vsak tujec, ki želi priti živeti ali delati v Slovenijo.
Stanje in trende na področju zaposlovnja mladih pa so udeleženci spoznali skozi izkušnje predstavnic dveh uspešnih gorenjskih podjetij, Maje Brelih Lotrič, direktorice Lotrič Meroslovje d.o.o. In Petre Torkar, vodje kadrovske službe Gorenjske gradbene družbe d.d.. Po besedah obeh so mladi danes zelo digitalno osveščeni, imajo visoka pričakovanja, tako plačna in drugačna, pričakujejo izzive in želijo imeti hkrati veliko komunikacije. Brelih Lotrič je povedala še, da so plačna pričakovanja mladih zelo neenotna, saj ko govorimo o bruto plačah zelo redko vemo, kaj stoji zadaj, za kateri bruto gre, ali je delo enoizmensko, troizmensko, poteka tudi med vikendi in tako naprej. Podjetnici sta se spomnili še svojih prvih korakov na trg dela, glede katerih sta se strinjali, da so trenutno za mlade precej drugačni. Pričakovanja in delovne obveze mladih so precej drugačne, bolj neposredne in če je včasih veljalo, da si se moral kot mlad delavec najprej dokazat, kdaj tudi potrpet, zdaj mladi ob vstopu na trg dela ne razmišljajo več tako.
V sklepnem predavanju dr. Dana Podjeda so udeleženci razmišljali o današnjih medgeneracijskih izzivih na trgu delovne sile in predvsem o problemu odvisnosti sodobnega človeka od telefona, ki je postal podaljšek vsakega našega početja. Spremembe v svetu so ekspresne, naš nivo pozornosti zaradi hipnih, kratkih dražljajev iz mobilnih naprav vedno krajši, sploh za mlade je značilna izguba fokusa. Sklepna misel srečanja je tako bila, da za uspešen delovni proces še vedno potrebna fizična prisotnost, bližina, potrebno je skupaj pripeljati ljudi, predvsem pa jim omogočiti, da se odklopijo od svojih prenosnih naprav, ne zgolj od dela.