V Kranju je 3. decembra 2024 potekala delavnica o ključnih izzivih na področju načrtovanja prostora v regiji. 30 udeležencev, predstavnikov gorenjskih občin in regijskih inštitucij, je podalo vsebine za Izhodišča za pripravo regionalnega prostorskega plana v Gorenjski razvojni regiji.
Kot v vseh 12 razvojnih regijah v Sloveniji, se je v letu 2024 tudi na Gorenjskem začela priprava prve generacije regionalnih prostorskih planov (RPP). V skladu z javnim pooblastilom Ministrstva za naravne vire in prostor ter potrdilom vseh 18 županov gorenjskih občin je pripravo RPP v Gorenjski razvojni regiji prevzela Regionalna razvojna agencija Gorenjske – BSC Kranj.
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) navaja, da je RPP prostorski strateški akt, s katerim se država in občine na podlagi Strategije, njenega akcijskega programa, drugih državnih razvojnih dokumentov in razvojnih ciljev EU in družbeno-gospodarskih razvojnih potreb lokalnih skupnosti dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne razvojne regije ter določijo bistvene razvojne priložnosti. Začetni korak predstavlja izdelava Izhodišč za pripravo RPP, vsebinskega dokumenta, ki obravnava ključne izzive regije pri načrtovanju prostorskega razvoja.
Ker je v procesu priprave pomembno vključevanje in sodelovanje deležnikov v regiji, je bila v začetku decembra 2024 organizirana delavnica, z namenom uskladitve ključnih izzivov na področju načrtovanja prostora na Gorenjskem.
V uvodnem delu delavnice so bile s strani Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj predstavljene razvojne prioritete za Gorenjsko, zasnovane na osnovi podatkov, pridobljenih na preteklih delavnicah in sestankih s predstavniki občin:
- ohranjanje poseljenosti in regionalne identitete,
- aktiviranje funkcionalno razvrednotenih območij,
- zagotavljanje dostopnosti znotraj regije in učinkovito medregijsko in čezmejno povezovanje,
- varstvo narave usklajeno z razvojem dejavnosti v prostoru,
- izboljšanje odpornosti regije na podnebne spremembe.
Sledila je razprava v štirih tematskih omizjih, kjer so se udeleženci pogovarjali in uskladili stališča o najpomembnejših prostorskih izzivih regije, ki lahko prispevajo k zagotavljanju trajnostnega razvoja in kakovosti življenja v regiji. Pri omizju »Šparajmo s prostorom!« je bila največkrat izpostavljena potreba po aktivaciji degradiranih območij, ponovni uporabi opuščenih stanovanj in stavb ter prioritetni uporabi obstoječih stavbnih zemljišč, pri čemer bi bilo treba rešitve iskati tudi z ustrezno davčno politiko. Pri omizju »Pustimo se peljati!«, kjer je tekla beseda o mobilnosti in drugi gospodarski javni infrastrukturi, se je za največji izziv izkazala celovita ureditev infrastrukture ob obstoječih prometnicah, zagotovitev varnih kolesarskih povezav ter zaščita vodnih virov. Pri omizju »Prilagodimo se!« sta bili najpogosteje izpostavljeni potreba po zagotavljanju odpornosti regije pred naravnimi nesrečami in razvoj turizma, ki presega meje prostorske vzdržnosti. Pri omizju »Ostanimo na Gorenjskem« pa se je za najpomembnejše izkazalo ohranjanje poseljenosti na podeželju ter povezovanje občin za krepitev moči regije.
S sodelovanjem vseh deležnikov, ki so se izmenjali preko vseh omizij, so bila zbrani in ovrednoteni najpomembnejši regijski izzivi, ki so bili v naslednjem koraku zapisani v Izhodišča za pripravo RPP v Gorenjski razvojni regiji. Po uskladitvi dokumenta z resornimi ministrstvi in potrditvi na Svetu gorenjske regije bo objavljen javni razpis za izbor izdelovalca RPP, v nadaljevanju pa bo izbran tudi izdelovalec celovite presoje vplivov na okolje.
