V sredo, 19. 6. 2024, je v prostorih Radovljiške graščine potekala 9. redna seja Sveta gorenjske regije. Sejo sveta, ki ga sestavljajo župani 18 gorenjskih občin, je vodil predsedujoči svetu, Matjaž Rakovec, župan MO Kranj. Ob predstavitvah aktualnih informacij o pripravi regionalnega prostorskega plana in napredka pri pripravi Dogovora za razvoj gorenjske regije z razpravo o projektnih predlogih, ki se bodo uvrstili v ta 40 milijonov vreden dogovor, je bilo največ pozornosti namenjeno pregledu stanja zdravja v gorenjskih občinah.
Alenka Hafner, predstojnica območne enote NIJZ Kranj, je namreč predstavila publikacijo »Zdravje v občini«, ki je vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slovenskem prostoru. Informacije so predstavljene na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin. Podatki so na enak način zbrani za vseh 212 občin, kar daje možnost primerjave. Namen publikacij je v prepoznavi izzivov in vloge vsake občine na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Lokalne skupnosti namreč lahko pomembno prispevajo k bolj zdravemu življenju svojih prebivalcev in k temu, da se med njimi zmanjšujejo neenakosti v zdravju. Spremljanje podatkov skozi več zaporednih publikacij pa omogoča zasledovanje napredka občine na posameznih kazalnikih.
V publikaciji Zdravje v gorenjskih občinah s trendi in izzivi 2023 pa so preko kazalnikov zdravja podrobneje predstavljene vse gorenjske občine in za vsako od njih tudi ključni izzivi. »Namen publikacije je podrobnejši uvid v stanje zdravja na ravni občin, zato da ste odločevalci dovolj informirani, vse to z namenom, da boste lahko sprejemali še ustreznejše ukrepe in investicije v zdravje vaših občank in občanov,« je zbranim na srce položila Andreja Hafner.
Kako (ne)zdrave smo Gorenjke in Gorenjci?
Skoraj vse občine na Gorenjskem se žal soočajo s povišanim tveganjem bolezni, neposredno pripisanih alkoholu, ter obolelostjo za klopnim meningoencefalitisom v primerjavi s Slovenskim povprečjem.
Občina Jesenice je tista občina v regiji, ki bi ji bilo potrebno namenjati posebno pozornost. Tam sicer delujejo dobre zdravstvene institucije, a so socialni in ekonomski dejavniki toliko slabši, da so nekateri kazalniki zdravja na repu v regiji in pod nacionalnim povprečjem.
Na drugi strani so povprečno gledano najbolj zdravi prebivalke in prebivalci Jezerskega. Imajo najnižjo umrljivost za rakom nasploh v regiji, najnižjo za rakom na pljučih in najmanj raka na želodcu. Imajo nadpovprečno dober dostop do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti, manj prehranjenih otrok, in ti so bolje telesno sposobni od slovenskega povprečja.
Na Gorenjskem je pohvalna tudi vključenost v programa DORA in ZORA, saj skoraj vse občine v obeh programih dosegajo čez 70 % vključenost.
Franja Gabrovšek Schmidt, direktorica Regionalne razvojne agencije Gorenjske – BSC Kranj, je v nadaljevanju seje prisotne seznanila z aktivnostmi in potekom priprave Regionalnega prostorskega plana (RPP). V teku je ustanavljanje skupine za pripravo RPP, pogodba o sofinanciranju priprave in izdelave RPP je v usklajevanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor ter v teku je priprava strokovnih podlag za urbanistične zasnove, ki bodo po preveritvi metodologije podlaga za izdelavo vzorčnega primera urbanistične zasnove za gorenjsko širše mestno območje.
Sklepni del seje je bil namenjen pripravi dopolnitev Dogovora za razvoj gorenjske regije. 40 milijonov EUR je namenjenih za Gorenjsko, od tega jih je za projekt PONI – Podjetno nad izzive namenjenih 1,53 mio in za spodbujanje trajnostne mobilnosti (Regijski center mobilnosti) 0,57 mio. Občine bodo tako dogovorile še preostale projekte v vrednosti 37,89 mio EUR. V razpravi so župani soočili mnenja o različnih scenarijih vključevanja projektov, tako da bi se čim bolj upoštevalo prioritete vsake posamezne občine. Skrbnica regije pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Erdlen je prisotnim svetovala, glede na to, da so projekti na mizi, da pri njihovem izboru vodilno vlogo igra to, da projekti res izpolnjujejo vse kriterije. »To bo zagotovilo pravočasno in kvalitetno izvedbo oz. da pri implementaciji ne bo težav,« tako Erdlen. Seja se je zaključila s strinjanjem, da so vsi predlagani projekti dobro pripravljeni in praktično »zreli« za pričetek izvajanja.