Kavarna idej za zeleno prihodnost Kranja

 

Raznolika zelena infrastruktura pomembno vpliva na kvaliteto življenja ljudi. Prebivalci Mestne občine Kranj so se o tem pogovarjali s strokovnjaki za različna področja. Dogodek sta s svojimi izkušnjami odprla klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Andrej Verlič, vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, nadaljevanje pa so soustvarjali obiskovalci z lastnimi mnenji in pogledi.

Dogodek pod nazivom Kavarna idej za zeleno prihodnost Kranja je v sproščenem vzdušju potekal v gozdnato okrašeni avli Mestne občine Kranj (MOK). V  sklopu 4. Ekotedna v Kranju ter mednarodnega projekta GIFT (sofinanciran iz programa Interreg Evropa) so ga organizirali MOK, BSC Kranj, društvo Subart in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj.

Dogodek je z uvodnim nagovorom otvoril g. Janez Černe, podžupan Mestne občine Kranj, ki je izrazil zadovoljstvo, da letošnji EKO teden na različne načine naslavlja zeleno infrastrukturo in k dialogu vabi različne ciljne skupine. Sledil je ogled kratkega filma projekta GIFT, ki nazorno predstavlja raznolikost ter pomen zelene infrastrukture; med slednjo v Kranju spadajo tako različna območja kot so javne zelene površine (npr. parki), gozdna območja v okolici mesta, obrečni krajini Save in Kokre, zasebni vrtovi, ekstenzivne kmetijske površine…

Dr. Andrej Verlič je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj z upravljanjem gozdov, parkov in rekreacijskih površin orisal nekaj konkretnih primerov povezanih z dobrim upravljanjem gozdnih površin, usmerjanjem obiska, ureditvijo pešpoti in vzpostavitev drevoredov na privatnih zemljiščih.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je na konkretnem primeru sprehoda po več točkah v Kranju predstavila različne vidike te infrastrukture ter kje so še možne izboljšave. Pri tem je predvsem poudarila potrebo po večji odprtosti mesta oz. manjši ”zabetoniranosti” mesta Kranj in njegovi ustrezni večji ozelenitvi, saj to krepi možnost prilagajanja na podnebne spremembe.

Osrednji del dogodka so skozi kreativen dialog soustvarjali udeležene občanke in občani z lastnimi mnenji pri ustvarjanju in ohranjanju zelene infrastrukture v mestu Kranj in okolici. Diskusija je bila na omizjih razdeljena na več tematik, na pravi vsaki pa je bilo živahno z veliko izpostavljenimi idejami ter rešitvami.

Tako je bil na omizju za trajnostni promet izpostavljen strah pred izgubo rekreacijskih površin zaradi načrtovane severne obvoznice, predlagan zelo zanimiv kolesarski obroč okrog celotnega Kranja in izražena želja bo izboljšanih voznih redih vseh oblik javnega prometa. Glede vodnih površin, ki sestavljajo pogosto spregledano modro infrastrukturo, si občani želijo več urejenih dostopov do voda, npr. ob rekah Sava in Kokra, Bobovških jezercih. Ta bi služila za kvalitetno rekreacijo, sproščanje, ozaveščanje otrok, pa tudi razvoj turizma. Ob tem pa jih skrbijo še vedno prisotni odpadki in nekatera povečanja odplak ter vse bolj napredujoče invazivne rastline ob rekah.

Udeleženci omizja o gozdovih, parkih in vrtovih so izrazili željo po zelenih koridorjih od mesta samega do gozdov v okolici. Prav tako so poudarili različne vidike upravljanja s kanjonom Kokre, potrebo po odkupu gozdnatih površin in ureditvi vrtov za občane ipd.

Omizje za površine za prosti čas je poudarilo, da so to veliko več kot površine za šport; tako so govorili o ureditvi izhodišča za obisk Jošta, ureditvi degradiranega območja za Mega centrom v prostor za piknike, ohranitev zelenih površin na Ovčanah ter na splošno zaustavitev pozidave kmetijskih površin.

Na petem, ”prostem” omizju, z vsemi ostalimi okolijskimi izzivi, pa so bili prestavljeni neustrezno zimsko kurjenje v posameznih stavbah, ki kvari zrak vsem v okolici, odlaganje odpadkov v Zg. Bitnjah, nestrinjanje s pozidavo Zlatega polja,..

Dragocene zbrane informacije in vložena pozitivna energija udeležencev pa ne bodo ostale le na plakatih posveta. Med drugim bodo služile kot podlage za več prostorskih in razvojnih dokumentov, npr. za pripravo strokovnih podlage »zeleni sistem Mestne občine Kranj«, strokovno podlago za »primestni gozdovi Kranja«, kot zelene rešitve, ustreznih za participativni proračun 2025-2026.

MOK kot največja in edina mestna občina na Gorenjskem želi s takim aktivnim vključevanjem in dialogom z občani nadaljevati ter s tem postati dobra praksa vključujočega upravljanja z zeleno infrastrukturo.

 

Go Back Example
Update cookies preferences